Zakaj so v Rusiji govorili francosko

»Tolstoj ni samo ruski, ampak je od vseh« Prav zares, dialogi med člani plemstva v Sankt Peterburgu v salonu visoke gostiteljice Anne Pavlovne Scherer, kjer se začenja Vojna in mir, so v polovici sestavljeni iz francoskih fraz. To pa ni avtorjev izum, temveč odraz navad zgodnjega 19. stoletja (prvi del Vojne in miru opisuje dogodke leta 1805). Tolstoj takole opisuje enega od svojih likov: »Govoril je v tisti izpopolnjeni francoščini, ki je naši stari očetje niso samo govorili, ampak so v njej tudi mislili.«

Odpiranje proti zahodu

Lubok: Novice s carskega dvora za nepismene

Od vseh zahodnih jezikov je v tistem času prevladala francoščina, ne samo v Rusiji, temveč v celotni Evropi. »Francoščina je bila prvi jezik, ki je vpeljal predstavo o enotnih normah,« razlaga psiholingvist in prevajalec Dmitrij Petrov razloge za uspeh francoskega jezika. Zasluge gredo francoskemu prvemu ministru, kardinalu de Richelieu. Petrov pravi, da je Richelieu leta 1635 ustanovil Francosko akademijo, ki se je ukvarjala s sestavljanjem in regulacijo jezikovnih pravil. Na koncu je francoščina postopoma izrinila latinščino kot jezik za mednarodno komunikacijo.

Dodaten zagon širitvi francoskega jezika med ruskim plemstvom je bila francoska revolucija (1789-1799). Ko je državo zajel vrtinec upora, so številni plemiči pobegnili in iskali zatočišče drugod, tudi v Rusiji. Število emigrantov je tisti čas znašalo 15,000.

»Galomanija« in »galofobija«

Kako so nastali ruski priimki?

Pisatelj Aleksander Gribojedov je v svoji komediji Gorje pametnemu (1825) ironično komentiral Ruse, ki so častili vse francosko, a hkrati niso bili sposobni spraviti skupaj dve besedi v francoščini. Pojav je povzel v frazi »mešanica francoščine in Nižnjega Novgoroda« (provincialno mesto, 401 km vzhodno od Moskve). A vendar se je vse plemstvo pogovarjalo v francoščini – bila je dvorni jezik, ki so ga povezovali z viteštvom in vzvišenimi občutji. Ko so študirali pisma najbolj slavnega ruskega pesnika Aleksandra Puškina, ki ga imajo mnogi za očeta sodobne ruščine, se je izkazalo, da je okoli 90 odstotkov svojih pisem ženskam napisal v francoščini.

Med napoleonskimi vojnami, ko sta se Rusija in Francija borili na nasprotnih straneh, je priljubljenost francoščine začela izginjati. Domoljubna občutja so prisilila plemiče, da se več pogovarjajo v svojem domačem jeziku – včasih je bilo to celo vprašanje preživetja. Pesnik in heroj vojne leta 1812 Denis Davidov se je spominjal, da so kmetje, ki niso znali francosko in so bili večkrat nepismeni, pogosto »zamenjali [plemiške oficirje] za sovražnike, ker so govorili ruščino s tujim naglasom« in jih pogosto napadli s sekiro ali pa so nanje streljali.